COVID-19: Kaj prinaša protikorona paket #3?

Državni zbor RS je 29. maja sprejel tretji protikoronski zakon, tj. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-COV-2 (ZIUOOPE). Zakon je objavljen v Uradnem listu št. 80/2020 z dne 30. 5. 2020. Ukrepi iz zakona veljajo od 31. 5. 2020.

Zakon uvaja nove začasne ukrepe in podaljšuje nekatere dosedanje. Bistvena ukrepa sta delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Sprejet je namreč dopolnilni predlog, ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec za vse dejavnosti. Možna bo kombinacija obeh ukrepov, tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu.

Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

S tem zakonom se ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.

Delodajalec bo lahko s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 do 5 ur tedensko.

Pravico do subvencije po ZIUOOPE lahko uveljavlja delodajalec, ki:

je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.

Višina in izplačilo subvencije

Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:

448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja in mesečna nadomestila (3. odst. 14. člen tega zakona).

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe iz 4. odst. 14. člena tega zakona.

Povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Upravičeni delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija 2020.

Višina nadomestila plače

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma

Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je:

polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2020 dopolnila 18 let, in je upravičena do bona v višini 200 eurov,
ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča, so upravičene do bona v višini 50 eurov.

Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši.
Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2020, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.

Finančne spodbude na podlagi programa finančnih spodbud covid-19 in preko javnih skladov

Finančna spodbuda, ki se dodeli v skladu s tem členom, je spodbuda v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za zagotovitev tekočega poslovanja in likvidnosti podjetij.

Upravičenec do finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka je mikro, malo in srednje veliko podjetje, skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 ter veliko podjetje, ki se sooča z negativnimi posledicami epidemije.

Finančna spodbuda se dodeli na podlagi vloge, ki jo upravičenec odda na javni razpis oziroma javni poziv ali po postopku z neposredno pogodbo v skladu z Zakonom o javnih financah ali z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo.

Dodeli se v obliki odstotka financiranja projekta, pavšala ali drugih poenostavljenih oblik stroškov. Vloge na javni razpis ali javni poziv obravnava organ, ki razpisuje konkretni ukrep, to je ministrstvo za gospodarstvo, ali njegova izvajalska organizacija.

Zagotavljanje likvidnosti podjetij

Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje kreditojemalcev.
Za kreditojemalca se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014, uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji.
Za kreditojemalca po tem zakonu se ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pogoji v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci

Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020;
ročnost kredita ne presega petih let;
kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12. marcu 2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.

Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru:

da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU,
da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije,
da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa,
da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države,
da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in
da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:

opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:
- zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 in
- zneska stroškov dela za leto 2019;
opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;
opredelitev namena kredita;
v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita;
izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena.
Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.

Višina poroštva za posamezen kredit znaša:

70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja;
80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.
V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka.

Sprejeti ostali ukrepi za obdobje po epidemiji

Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj

Ne glede na določbe ZJN-3 lahko do 15. aprila 2021 naročnik uporabi postopek naročila male vrednosti, za katerega pri javnem naročilu blaga in storitev obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, in pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila nižja od 1.000.000 eurov.

Pomoč izvajalcem javnih prevozov

Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih prevozov, sklenjeni z veljavnostjo do 1. septembra 2020 z gospodarskimi subjekti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja COVID-19 v obdobju trajanja razglašene epidemije, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljavnih pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, lahko brez javnega razpisa podaljšajo do 1. septembra 2021.

Ukrepi s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Sezonsko delo v kmetijstvu

Ne glede na drugi odstavek 28. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in 45.a člen Zakona o tujcih, lahko tujec v letu 2020 opravlja sezonsko delo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo za največ 150 dni, za sezonsko delo daljše od 150 dni, pa mora pridobiti enotno dovoljenje za sezonsko delo v skladu s 45.a členom ZTuj-2.

Odmera in poračun dohodnine na letni ravni

Ne glede na določbe 123. člena ZDoh-2 se za čas trajanja ukrepov po tem zakonu šteje, da zneski, prejeti na podlagi ukrepov skupne kmetijske politike (drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2), štejejo v letno davčno osnovo v letu, ko je zavezanec prejel dokončno odločbo.

Zvišanje subvencije plače za invalide

Invalidska podjetja in delodajalci, ki zaposlujejo invalide, ki jim je skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov priznana pravica do subvencije minimalne plače pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, so na podlagi tega zakona upravičeni do izplačila iz naslova subvencije plače, povečanega za 10 % skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku.
Zaposlitveni centri, ki za zaposlene invalide na zaščitenih delovnih mestih skladno z ZZRZI uveljavljajo subvencijo plače pri skladu, zahtevek za izplačilo skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku, zvišajo največ za 10 %, vendar skupna višina izplačane subvencije s strani sklada in subvencij iz drugih javnih sredstev, ne sme presegati 75 % plač invalidov.
Ukrep velja za zahtevke, ki jih delodajalci oddajo za plače, izplačane za obdobje od 1. junija 2020 do vključno 31. decembra 2020.