COVID-19: vladni ukrepi v višini 2 mrd EUR

Vlada se je dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja. Med najpomembnejšimi so izpostavili sofinanciranje plač za delavce na čakanju.

Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

 

Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša.

 

Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije premier Janša obljubil izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ta se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Delodajalce v zasebnem sektorju je pozval, naj uvedejo podoben sistem nagrajevanja ljudi, ki delajo v sedanjih razmerah, država pa bo te izdatke v največji možni meri vračala, ko bodo znani podatki o njihovi višini.

 

Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Prispevke za prizadete samozaposlene bo v tem času tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize.

 

Vlada je na seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, ne bo treba plačati. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

 

Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno, da bo država za delavce v zasebnem sektorju, ki trenutno delajo, za čas krize krila prispevke za pokojninsko zavarovanje, in sicer tako prispevke delavca kot delodajalca.

 

Premier je napovedal garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij. Kot je pojasnil, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili.

 

"Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu, kot je bil primer med zadnjo krizo,". Napovedal je, da bo v naslednjih tednih najverjetneje pripravljen nov paket, v katerem bo poudarek na zagotavljanju likvidnosti podjetjem.

 

Že v tem mega zakonu pa je predvidena tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem skrajšal na osem dni.

 

Vlada je že začela pripravo smernic za drugi podoben mega zakon, v katerega bodo skušali vključiti še druga priporočila in predloge, ki so jih prejeli od številnih posameznikov, združenj, sindikatov in drugih in jih je treba še proučiti, je povedal premier.